Veščine

Ju-jitsu je borilna veščina, ki zajema zelo širok spekter tehnik (blokade, udarci, brce, meti, podiranja, vzvodi, davljenja, obvladovanja), ki omogočajo učinkovito samooobrambo, je pa tudi tekmovalni šport.

Ju-jitsu kot tekmovalni šport je pri Ju-jitsu International Federation (JJIF) imel najprej dve disciplini: športne borbe in duo sistem. Leta 2012 so pri Ju-jitsu International Federation (JJIF) pod svoje okrilje sprejeli tudi tekmovanje v JJIF ne - wazi (poznano kot BJJ). V Sloveniji poznamo tudi tekmovanje v prikazu tehnik. V prikazu tehnik tekmujejo tekmovalci do 15 leta starosti. V Sloveniji obstaja že večje število ju-jitsu klubov, ki so združeni v Ju-jitsu zvezo Slovenije (JJZS), katera je članica Ju-jitsu International Federation (JJIF).  

"V popuščanju je moč", je osnovno načelo ju-jitsa, ki v prevodu pomeni "mehka veščina", kajti pravilna uporaba ju-jitsu tehnik omogoča stopnjevanje nevarnosti tehnik glede na napadalca ter izrabo njegove lastne moči. Namen vsakega, ki trenira ju-jitsu in se ravna po njegovih načelih, je da svoje znanje uporabi tako, da zgolj odvrne napad oz. napadalcu prizadane najmanjše možne posledice. Zaradi možnosti stopnjevanja uporabe prisile, se ju-jitsu zelo pogosto poučuje in uporablja v policiji in vojski.

Ju-jitsu s stopnjami pasov neposredno spodbuja k pridobivanju novih znanj in udeležbo na klubskih, šolskih in državnih, najboljšim pa tudi na mednarodnih tekmovanjih. Redna vadba razvija psihomotorične sposobnosti (telesno moč, gibljivost, koordinacijo, hitrost, spretnost in vzdržljivost), usmerja mladino na smoterno izrabljanje prostega časa ter pripomore h krepitvi samozavesti. Ju-jitsu pa se lahko trenira tudi kot dopolnilni šport ostalim, še posebej adrenalinskim športom.

Vadba ju-jitsa

Samoobramba

Vsakodnevno smo priče nasilju, tako je vsakdo izmed nas potencialna žrtev takšnih dejanj, zato je varnost postala iskana vrednota. V sklopu samoobrambe vam vaditelji poleg osnov ju-jitsu tehnik primernih za obrambo pred napadalci, podajo tudi osnove samozaščitnega ravnanja, s katerim preventivno delujemo oz. sploh preprečimo nastanek takih neljubih in konfliktnih situacij. S takšno vadbo pridobimo samozavest, razsodnost v stresnih situacijah itd.

Prosta borba

Trening poteka brez kimon in ob uporabi zaščitnih sredstev (zaščitna čelada, rokavice, ščitniki ipd.). Namen treniranja proste borbe je ustvariti pogoje, s kakršnimi se soočamo v realni situaciji, kjer ne moremo uporabljati tehnik s pomočjo kimone. Tega načina treniranja se lahko udeležujejo le člani starejši od 18. let.

Tekmovalni ju-jitsu

• Tekmovanje v JJ tehnikah

Tekmovanje v JJ tehnikah se prireja z namenom prikazovanja tehnične pravilnosti in učinkovitosti. Tekmovalec praviloma prične s prikazom tehnike padanja, nato nadaljuje z obvladovalnimi prijemi, prikazom obramb pred neoboroženim in oboroženim napadalcem in zaključi z borbeno akcijo, v kateri se obrani večjega števila napadalcev. Tekmovanj v JJ tehnikah se lahko udeležujejo že otroci starejši od 8 let.

• Duo-sistem

Duo-sistem je druga tekmovalna disciplina v ju-jitsu, katere cilj je predstaviti obrambe pred več v naprej predpisanimi neoboroženimi in oboroženimi napadi. Kriterij ocenjevanja petih sodnikov je učinkovitost, hitrost, kontrola, realnost, pa tudi atraktivnost obrambe. Tekmovanje poteka v parih, ki so lahko moški, ženski, pa tudi mešani. Tekmovanja potekajo v starostnih kategorijah do in nad 15 let.

• Športna borba po pravilih JJIF

Športne borbe po pravilih JJIF v ju-jitsu so sestavljen iz treh med seboj povezanih delov. V prvem delu so dovoljeni sunki in udarci ter brce in blokade, v drugem delu so dovoljeni meti, podiranja, vzvodi in davljenja, borba lahko nato preide v tretji del, kjer se uporabljajo parterne tehnike. Tekmovanj v JJ športnih borbah se udeležujejo otroci starejši od 10 let, vendar zaradi varnosti tekmovalcev tehnike sunkov, udarcev in brc v glavo ter tehnike vzvodov in davljenj niso dovoljene.

• JJIF Ne - Waza

JJIF Ne-waza je disciplina in tekmovalni šport v okviru Mednarodne ju-jitsu zveze (Ju-jitsu International Federation). Ne wazo bi najlažje opisali s popularnim angleškim izrazom grappling, ki zajema mete, podiranja, obvladovalne prijeme, vzvode, davljenja ter reševanja in takšnih prijemov. Poudarek je na parternih borbi.Borba po JJIF ne waza pravilih se prične stoje in nadaljuje z metom ali rušenjem v parterju. Borba se predčasno zaključi s predajo zaradi davljenja ali vzvoda, sicer pa traja 6 minut. Dovoljeni so vzvodi na vseh okončinah. Med borbo se nagrajuje aktivnost tekmovalca, ki pridobiva točke s položaji, ki mu dajejo prednost pred tekmovalcem (knee on stomach, mount, osae waza, back mount) ter prehodi in reševanji iz takšnih položajev (passing the guard & reversals).

Treningi potekajo v kimonah, prakticira pa se tudi borba brez kimon (no-gi)

JJIF SECURITY SELF-DEFENCE

JJIF Security Self-Defence - Uporaba borilnih veščin za varnostne organe (varnostne službe, policija, pravosodni policisti, vojska). JJIF je razvila poseben progam uporabe ju-jitsa in drugih borilnih veščin za varnostne organe. Vadba se izvaja bodisi v kimonah bodisi v delovnih uniformah. Pri tem se uporablja vsa oprema, ki jo določeni pripadniki varnostnih organov imajo na razpolago (lisice, tonfa, razpršilec, teleskopska palica idr.). Tehnike in način izvedbe temelji na uporabi prisilnih sredstev, ki jih daje posameznih organom pozitivna zakonodaja. Prav tako se vadba prilagaja okoliščinam in delovnem okolju, v katerem posamezni pripadniki varnostnih organov izvajajo svoje delo. Za razliko od ostalih vidikov vadbe samoobrambe, ki temelji na silobranu, se pri vadbi pripadnikov varnostnih organov upošteva, da morajo za izvedbo posameznih nalog uporabiti fizično silo, pri čemer lahko uporabljajo tudi druga prisilna sredstva. 

Za udeležbo na treningih se morajo udeleženci izkazati z ustrezno službeno izkaznico. Vadba je organizirana, v kolikor se prijavi najmanj deset udeležencev. Dan in ura bosta določena naknadno v dogovoru z udeleženci. Treningi bodo potekali 1 x tedensko ali ob vikendih (sob. ned.).

V okviru JJIF so organizirana tudi posebna tekmovanja, na katerih tekmujejo samo pripadniki varnostnih sil po posebnem tekmovalnem sistemu. 

Trener Gorazd Toplak se 29 let ukvarja s profesionalnim poučevanjem uporabe borilnih veščin za varnostne organe in je pridobil certifikat JJIF za izvajanje vadbe.